Buffettova šola

Ob prebiranju članka objavljenega na spletnih straneh Mornigstar-a na temo: "Zakaj poslovne fakultete ne učijo investiranja svojih študentov po modelu Warrena Buffetta, ali Bena Grahama, ali Petra Lyncha, ali Martina Whitmana...", sem se odločil da omenjeni članek kar prevedem (in v določenih delih malo priredim), kajti zdi se mi sila zabaven.

Torej... pri slovenščini se učimo o velikih pisateljih; pri fiziki in biologiji o veliki znanstvenikih; v filozofiji in matematiki o velikih mislecih; ampak v večini poslovnih fakultet oz. šol (vključno z mojim EPF-om v MB) so nam in še vedno predavajo o moderni finančni teoriji, ki temelji na eni osnovni premisi, t.j., da so trgi učinkoviti in da se investitorji obnašajo vedno racionalno. To je seveda gledano samo z enega vidika. Dober profesor slovenščine bi je ne mogel kar tako odnesti samo s predavanjem o Kajetanu Koviču, kot hrbtenici slovenske literature. Kako je torej mogoče, da potem poslovne šole učijo le o moderni finančni teoriji kot hrbtenici investiranja. Še posebej zato ker je samo teorija, ki v kolikor je meni znano, ni naredila ravno veliko ljudi posebej bogatih.

Medtem pa je Berkshire Hathaway v obdobju zadnjih 30 let, pod vodstvom Buffetta in Mungerja, uspel obogateti več tisoče vlagateljev. Vse to mu je uspelo s celovitostjo in sistemom načel, ki so strogi bolj kot katerakoli moderna finančna teorija.

Več kot 30.000 delničarjev se zadnja 3 leta udeležuje skupščine Berkshire Hathawaya, da bi poslušalo o teh načelih. Skupaj le ta oblikujejo model pri investiranju, kateremu bi morala biti vsaka dobro obveščena poslovna fakulteta (šola) izpostavljena, če že ne zaradi načel samih, potem vsaj zaradi zdrave debate, ki je del vsakdana na znanstvenem (akademskem) področju.

Če se moderna finančna teorija vrti okrog gibanja cene delnice, je Buffettov model zgrajen na popolnoma drugačni miselnosti, ki v ospredje ne postavlja tečaja delnice, kot glavnega indikatorja uspešnosti podjetja, vendar raje svetuje nakup podjetja na katerega bi naj gledali kot da z njim dejansko upravljamo. Sam pravi, da je odločanje o nakupu delnice enako kot odločanje pri nakupu hiše. Hiše verjetno ne greš in kupiš zato, ker ti jo je predlagal prijatelj ali zaradi oglasa iz katerega ni mogoče razbrati vseh ključnih podrobnosti o njej. Gotovo pa ne bi upošteval volatilnosti (spremenljivosti) cen stanovanj, kot glavne obravnave tveganja. Res je, da redno osveženih cen na nepremičninskem trgu ni na voljo, zato ker se nepremičnine ne trgujejo na enak način kot se delnice. Namesto tega je bolje preveriti fundamente oz. bistvene značilnosti soseske v kateri kupuješ hišo, ceno primerljivih hiš, stanje v kakšnem se nahaja hiša ter po kakšni ceni bi jo lahko oddal v najem, itd. Vse te podatke si pridobiš zato, da bi dobil idejo oz. občutek o notranji vrednosti nepremičnine.

Enaka osnovna ideja se nanaša na nakup podjetja, ki ga nato upravljaš oz. vodiš sam ali v obliki pasivnega investitorja, kot lastnika delnic(e) podjetja. Koga pa zanima zgodovina cene delnice? Kaj ima le ta za opraviti s poslovanjem oz. dejavnostjo podjetja? Pomembno je samo to ali lahko kupiš podjetje, brez veliko dolgov, ki je sposobno generirati denarni tok in donos na kapital, po zmernih cenah. Buffett ima rad podjetja, ki so sposobna ustvarjati vsaj 15% donos na kapital. Z drugimi besedami, podjetja ki bodo imela konkurenčno prednost, ki jim bo omogočala, da bodo ohranjala povprečni ROE še v prihodnje in se bo zato dalo z njimi "zdržati" dlje časa.

Buffett v nadalje tudi svetuje kupovanje delnice oz. podjetja, katerega poslovanje je enostavno za razumeti, zato ker se da lažje in zanesljiveje oceniti njihovo prihodnje dolgoročno poslovanje. Osnovno poslovanje Coca-Cole je precej enostavno. Število prodanih enot in ROE so tisti, ki določajo prihodnje donose podjetja. Podjetji Microsoft in Intel, odlični kot sta, zahtevata bistveno širše razumevanje, saj je njun poslovni model veliko bolj odvisen od hitro razvijajočega sveta visoke tehnologije (high-tech). Danes gre za prodajo programov za obdelavo besedila, jutri za prisotnost interneta; zatem, kdo ve kaj. Za Coca Colo je izziv vedno enak in sicer kako prodati večje število negaziranih pijač.

Sodeč po Buffettu je kupovati podjetje ali delnico samo zato ker je poceni zanesljiva pot za izgubo denarja. Kajti tako dobiš kaj si plačal. Ampak, če poslovanje podjetja ovrednotiš preden vanj investiraš, je verjetnost da bi se zgodilo kaj takega manjša. Tako je po njegovih besedah potrebno vedeti, da je dobro podjetje ali posel vredno kupiti po pravični (raje celo višji) ceni.

Če slediš Buffettovemu modelu, potem ne trguješ s svojo naložbo samo zato ker te likvidni delniški trg v to vabi. Tržna aktivnost za voljo tržne aktivnosti povzroča višje transakcijske stroške, višjo davčno obremenitev ter slabe investicijske odločitve (v stilu: če se bom zmotil, bom pač takoj prodal). Manj je več!

Avtor članka še na koncu napiše, da s tem ne skuša sprožiti spora z vsemi zagovorniki moderne finančne teorije. Pravi samo, da ne razume zakaj poslovne fakultete niti ne omenijo drugega kot le te, kljub temu da se modeli kot je Buffettov na trgu vsak dan znova dokazujejo za uspešnejše.

Izvirno besedilo v angleščini pa je na tem linku.

Know-how:

Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v pravilih uporabe.