Kaj vpliva na valutne tečaje?

Preden definiramo dejavnike, ki najbolj vplivajo na valutne tečaje, potrebno je izpostaviti, da so valutni trgi med največjimi in najbolj tveganimi finančnimi trgi. Vključujejo velik obseg sklenjenih špekulativnih poslov. So tudi najbolj manipulirani segment finančnih trgov preko katerih centralne banke posameznih držav izvajajo monetarno politiko in ščitijo vrednost lastne valute, ter s tem zagotavljajo boljše pogoje za gospodarsko rast svoje države.

Številni dejavniki vplilvajo na in oblikujejo tečaj med dvema valutama. Spodaj so le nekateri najvplivnejši:

1. Plavajoč ali fiksiran tečaj?

Najprej je vrednost valutnega tečaja odvisna od dejstva ali je tečaj "plavajoč" (angl. free float) ali pa je vezan oziroma fiksiran na vrednost druge valute (angl. pegged). V primeru, da je valuta fiksirana, potem se tečaji gibljejo povsem usklajeno z valuto na katero so vezani. Večina najpomembnejših valutnih tečajev so plavajoči. Pri nekaterih lahko govorimo tudi o skrivnem fiksiranju, saj centralna banka države lahko poseže na trg z nakupi in prodajami valut, ter s tem ohrani valutni tečaj na ciljni ravni.

2. Blagovna menjava med državama valutnega para

Blagovna menjava med državama lahko oblikuje valutni tečaj. Npr. več uvoza iz ene v drugo državo vpliva na povpraševanje po valuti, saj uvozniki na trgu kupujejo valuto druge države, da lahko poravnajo račune. S takšnim povečanim povpraševanjem lahko vplivajo na vrednost valutnega tečaja. Nekaj več o tem pod točko 6.

3. Razlike v stopnji inflacije

Praviloma, vrednosti valut iz držav z nižjo stopnjo inflacije rastejo napram ostalim valutam iz držav z višjo stopnjo inflacije (skozi daljše časovno obdobje), saj se njena kupna moč povečuje.

4. Razlike v obrestnih merah

Višina obrestnih mer je precej korelirana z inflacijo in vrednostjo valute. Višje obrestne mere v državi ponujajo investitorjem višje potencialne donose v primerjavi z drugimi državami z nižjo obrestno mero. Višji donosi iz naslova višjih obresti privabijo več kapitala, kar vpliva na povpraševanje po valuti in oblikuje vrednost tečaja. Takšen vpliv obrestnih mer na krepitev valute je lahko izničen, če je inflacija v državi višja v primerjavi z drugimi državami. Velja tudi obratno – nižja obrestna mera negativno vpliva na vrednost valute. Centralne banke z nižanjem ključnih obrestnih mer včasih načrtno nižajo vrednost lastne valute, saj ima to blagodejen učinek na gospodarstvo in menjavo s tujino. Namreč, izdelki in storitve zaradi cenejše valute postanejo bolj zanimivi tujim partnerjem in povpraševanje po njih raste.

5. Količina denarja v obtoku

Še eden dejavnik, ki je ozko povezan z inflacijo. Če je inflacija pod ciljnim nivojem oziroma beleži država celo deflacijo, bo centralna banka povečala količino denarja v obtoku, kar bo spodbudilo rast (več denarja zasleduje isto količino izdelkov in storitev, povpraševanje in cene pa rastejo). Posledično, večja količina denarja v obtoku vpliva na razvrednotenje valute. Dober primer tega je Evropa in njen program kvantitativnega sproščanja, ki oblikuje vrednost Eura. Eden najhujših primerov v zgodovini je Zimbabwe, kjer je država neomejeno tiskala denar in ga povsem razvrednotila.

6. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance

Tekoči račun plačilne bilance države kaže vsa plačila med državo in njenimi trgovinskimi partnerji. Npr. ko vrednost uvoza preseže vrednost izvoza (vključeno je tudi plačevanje obresti in dividend), to pomeni da država porabi več kot zasluži pri trgovanju s tujimi partnerji. To ima neposreden vpliv na povpraševanje po državni valuti ter posledično na vrednost valutnega tečaja. Vpliv primanjkljaja je lahko izničen s pritekanjem tujega kapitala v državo. Na ta način ni nujno, da bo primanjkljaj negativno vplival na vrednost valute. Če pa ima država težave s privabljanjem tujega kapitala s katerim lahko pokrije primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, bo primanjkljaj imel negativen vpliv na vrednost domače valute.

7. Javni dolg

Države z visokim javnim dolgom so bolj tveganje in hkrati manj zanimive vlagateljem. Če se pojavi strah na trgu, da lahko država, zaradi visoke zadolženosti, ne bo več sposobna poravnati svojih obveznosti, bodo vlagatelji začeli odprodajati obveznice te države in na ta način zapirati naložbene pozicije v tej valuti. Zapiranje pozicij pomeni tudi odprodajo te valute. Na ta način ima takšna odprodaja negativen vpliv na valutni tečaj. Dober primer tega je kriza v Islandiji leta 2008, kar je močno vplivalo na njihov tečaj. Hkrati, če država ne more priti do denarja na trgu, bo skoraj zagotovo denar natisnila, kar pelje v inflacijo in razvrednotenje valute.

8. Interveniranje države na valutnem trgu

Kot že omenjeno, nekatere države poskušajo vplivati na valutni tečaj z izvajanjem monetarne politike z namenom ohranjanja konkurenčnosti lastnega gospodarstva ter spodbujanja izvoza. Npr. Kitajska je dolgo držala yuan podcenjen proti dolarju, da ohrani atraktivnost svojega izvoza. To je storila z masovnim kupovanjem vrednostnih papirjev in drugih sredstev denominiranih v ameriških dolarjih.

9. Politična stabilnost držav

Države, ki kažejo večjo politično stabilnost so percipirane kot varnejše za vlagatelje. Posledično je njihova valuta označena kot "varno zavetišče" (angl. safe haven) in se v času krize lahko vlagatelji s svojim denarjem zatekajo v te valute, kar vpliva na njihovo krepitev. Hkrati to negativno vpliva na konkurenčnost njihovih gospodarstev. Dober primer takšnih valut so švicarski frank ter japonski jen. Prav za voljo tega je Švicarska narodna banka (SNB) opustila vezavo (angl. peg) na EUR, ker je krepitev franka zaradi efekta varnega zavetišča precej oddaljila valutni tečaj od ekonomskih fundamentov ter negativno vplivala na konkurenčnost švicarskega gospodarstva.

10. Špekuliranje

Valutni trg je brez dvoma največji ter najbolj tvegan finančni trg z največjim obsegom špekulativnih poslov. To bistveno vrednost valutnih tečajev. V primeru povečanega obsega špekulacij pri posameznem valutnem tečaju, se le-ta lahko oddalji od ekonomskih fundamentov, ki so našteti zgoraj.

11. Programsko trgovanje

Vedno večji obseg sklenjenih poslov na valutnih trgih je izveden z uporabo sofisticirane programske opreme, ki valutne pozicije lahko odpira in zapira v milisekundah. Programsko (algoritemsko) trgovanje postaja vedno bolj pomemben dejavnik na valutnih trgih.


So tudi drugi dejavniki, toda za zgoraj navedene lahko rečemo da so najprepoznavnejši ter jih trgovci z valutami najbolj upoštevajo in preverjajo preden investirajo v valutni par.

Know-how:

Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v pravilih uporabe.