Prednosti cenovne stabilnosti

Osnovni mandat centralne banke je zagotavljanje cenovne stabilnosti. Ta pomeni, da v idealnih okoliščinah cene izdelkov in storitev na letni ravni beležijo rahlo povečanje oziroma stopnjo inflacije. Različne centralne banke imajo sicer zastavljeno različno višino ciljne inflacije. Npr. ECB meri na stopnjo inflacije, ki je malenkost pod 2 %.

Kakšne so prednosti cenovne stabilnosti? Temeljni cilj cenovne stabilnosti se nanaša na splošno raven cen v ekonomiji ter se poskuša izogniti daljšemu obdobju visoke inflacije oziroma deflacije. So različni načini na katere cenovna stabilnost pripomore doseganju višje gospodarske aktivnosti in zaposlenosti.

1. Lažje razumevanje cen

Cenovna stabilnost posameznikom olajša zaznavanje sprememb pri cenah. Spremembe so vidne, ker niso zakrite s pogostimi fluktuacijami splošne ravni cen. Posledično posamezniki in podjetja lahko pravilno razumejo splošno raven cen in potemtakem sprejemajo boljše ter bolj informirane potrošniške in naložbene odločitve. To potem omogoča, da se znotraj ekonomije resursi alocirajo bistveno bolj učinkovito. S takšno pomočjo trgu, da produktivno alocira resurse, ki jih ima na voljo. Na ta način cenovna stabilnost povečuje blaginjo gospodinjstev ter potencial gospodarstva.

2. Večja dostopnost i nižja cena kapital

Če so posojilodajalci (kreditorji) gotovi, da bodo cene v prihodnosti stabilne, ne bodo zahtevali dodatne premije za inflacijsko tveganje. Le-to jih namreč kompenzira za tveganja povezana s plasmanom sredstev na dolgi rok. Pomanjkanje inflacijske premije v realni obrestni meri, vpliva na večjo dostopnost kapitala (cenejše financiranje). Hkrati kredibilnost takšne monetarne politike tud prispeva k učinkovitejšji rabi kapitala saj potrošniki in podjetja imajo več zaupanja v stabilnost ekonomije ter so zaradi tega bolj pripravljeni za dolgoročnejše nakupe in investicije. Vse to prispeva k gospodarski rasti in blaginji.

3. Ni ščitenja proti inflaciji kar pelje v neproduktivno rabo kapitala

Ohranjanje cenovne stabilnosti zmanjšuje možnost, da bodo posamezniki in podjetja kapital usmerili v neproduktivno rabo za voljo ščitenja proti inflaciji. Npr. v okolju visoke inflacije, posamezniki imajo pobudo kopičiti otipljive dobrine (npr. nepremičnine), saj v takšnem okolju dobrine lažje ohranjajo vrednost kot pa denar ali finančna sredstva. Toda, kopičenje istih oziroma podobnih dobrin ni najučinkovitejši način porabe kapitala in zagotovo ni učinkovita naložbena odločitev. To lahko ima precejšen vpliv na gospodarsko rast ter povzroča neravnovesja na trgu.

4. Stabilnost pobiranja davkov ter socialnih prispevkov

Okolje stabilnih cen vpliva tudi na stabilnost pobranih davkov in socialnih prispevkov, saj se ti fiskalni sistemi težko prilagajajo visokim stopnjam inflacije (niso indeksirani na inflacijo) ter lahko vplivajo na višino pobranih sredstev. Posledično so lahko ogroženi tudi državni proračun ter socialni transferji, ki so ključnega pomena za ohranjanje blaginje.

5. Višja stopnja varčevanja gospodinjstev

Stabilnost cen vzbuja zaupanje potrošnikov, ki so v takšnem okolju pripravljeni več varčevati, saj zaupajo da njihovi prihranki ne bodo izgubljali vrednost. Posledično to pomeni tudi bolj stabilno financiranje bančnega sektorja ter večjo varnost prebivalcev države.

6. Večja socialna varnost

Ponavadi socialno najšibkejše in najbolj ogrožene skupine utrpijo največ škode od inflacije, ker so njihove možnosti ščitenja proti inflaciji zelo omejene. Nasprotno temu, cenovna stabilnost omogoča večjo socialno varnost ter kohezijo med premožnimi in revnimi. Bilo je več primerov v zadnjih nekaj stoletjih, ko so bistvene spremembe v ravni cen (hiperinflacija) ustvarile socialno in politično nestabilnost.


Zgoraj navedeni argumenti sugerirajo, da centralne banke, ki si prizadevajo ohraniti cenovno stabilnost, precej prispevajo k doseganju širših gospodarskih ciljev, rasti blaginje prebivalcev in višjega življenjskega standarda ter boljše stopnje zaposlenosti. Tudi empirično je dokazano, da gospodarstva z nižjo stopnjo inflacije v povprečju rastejo hitreje.

Članek temelji na gradivu Evropske centralne banke The Monetary Policy of ECB.

Know-how:

Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v pravilih uporabe.