Blagajniški zapis

(Cash certificate)

Blagajniški zapis je kratkoročni finančni inštrument, ki ga izdajajo centralna banka in druge komercialne banke. Prva z namenom urejanja količine denarja v obtoku, druge pa zaradi uravnavanja lastne plačilne sposobnosti oziroma likvidnosti. Blagajniške zapise centralne banke lahko kupujejo le komercialne banke in hranilnice, ki imajo pridobljeno dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

Blagajniški zapis je podoben obveznici, saj vsebuje predvideno obrestno mero ter ročnost. Razlika je le v roku dospetja. Blagajniški zapisi zapadejo v najmanj 30 in največ 360 dnevih, medtem ko je zapadlost obveznic od enega leta naprej brez zgornje časovne omejitve (lahko tudi v neskončnost).

Blagajniški zapisi veljajo za razmeroma netvegane finančne naložbe, saj zanje jamči država. Zato so zelo primerni za banke in njihova presežna likvidna sredstva. Trgovanje z blagajniškimi zapisi je možno tudi na sekundarnem trgu, vendar je likvidnost zaradi visokih transakcijskih stroškov nizka.

Obstaja serijski in neserijski blagajniški zapis. Razlika je le v tem, da serijske zapise izdaja centralna banka, in sicer v serijah, apoenih ali lotih z določeno nominalno vrednostjo, medtem ko se pri neserijskih zapisih vlagatelji vpisujejo na podlagi odprte ponudbe.

Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v pravilih uporabe.