Deželno tveganje

(Country risk)

Deželno tveganje je tveganje povezano z investiranjem v tujo državo (lahko tudi več tveganj). Deželno tveganje je v največji meri povezano z političnim sistemom in stabilnostjo posamezne države. V največji meri so to ekonomske politike, ki oblikujejo stopnjo tveganosti (fiskalna, monetarna, davčna politika, birokratski postopki itn.) ter posledično vplivajo na cene premoženja in vrednostnih papirjev iz te države. Vlagatelji morajo biti gotovi, da je njihov kapital (naložba) v tej državi varen in zaščiten z učinkovitim pravnim sistemom. Politična in ekonomska nestabilnost se potem prelije v volatilnost finančnih trgov, saj so vlagatelji negotovi ter zahtevajo višje donose ali odprodajajo svoje naložbe znotraj problematične države. Skratka, deželno tveganje je možnost izgube kapitala zaradi politike in ekonomije države v katero je vlagatelj plasiral svoj denar. Angleži bi temu rekli: »Location matters!«

Nekateri politično ekonomski dejavniki, ki lahko vplivajo na deželno tveganje so:

1. Nacionalizacija – ali država ima tendenco oziroma željo nacionalizirati privatno lastnino? To je ekstremna oblika deželnega tveganja.

2. Odliv kapitala – ali državljani te države pospešeno prenašajo kapital v druge države z namenom ohranjanja premoženja?

3. Velik proračunski primanjkljaj (kod delež v BDP) – zmanjšuje plačilno sposobnost države ter posledično vpliva na verjetnost, da bodo dolžniki države poplačani.

4. Obseg povečanja količine denarja v obtoku – morebiten učinek na inflacijo v lokalni valuti.

5. Državni nadzor nad cenami – določanje maksimalnih in minimalnih cen s strani države.

6. Davčne politike – visoki davki so načeloma neprijazni za tuj kapital.

7. Koruptivnost lokalnih politikov – lahko predstavlja veliko obremenitev za poslovno aktivnost, upočasnjuje poslovni razvoj itn.

8. Drugi dejavniki

Najboljši pokazatelj stopnje deželnega tveganja je donos do dospetja pri dolgoročnih državnih obveznicah teh držav. V tem kontekstu deželno tveganje pomeni kakšna je verjetnost, da posamezna država ne bo zmožna poravnati obveznosti iz naslova izdanih obveznic (dober primer tega je bila Grčija). Zato donos do dospetja odraža kaj vlagatelji zahtevajo, da svoj denar sploh posodijo vladi te države. Da so lahko kompenzirani bodo vlagatelji za višje tveganje zahtevali tudi višji donos.

Deželno tveganje se razlikuje med državami. Pri nekaterih državah je deželno tveganje tako visoko, da povsem odvrača vlagatelje oziroma le-ti zahtevajo izredno visok donos za svoj kapital.

Deželno tveganje ima učinek tudi na vrednotenje podjetij, saj strošek kapitala mora odražati tudi stopnjo tveganosti posamezne države v kateri se vrednotena naložba nahaja. Zato se pri izračunavanje stroška kapitala upošteva tudi premija za deželno tveganje.

Najbolj razvite države kot so ZDA, Japonska ali države znotraj EU se tretirajo kot države z zelo nizkim deželnim tveganjem. Politični sistemi v teh državah so stabilni. Pravni sistem pa ščiti privatno lastnino, kar je bistvenega pomena za potencialne vlagatelje.

Primer deželnega tveganja…

Pred seboj imate denar, ki ga morate naložiti v državne obveznice. Ponujajo se državne obveznice Nemčije in Zimbabveja. Katera država je varnejša za vaš denar? Oziroma pri kateri državi obstaja večja verjetnost, da boste svoj denar dobili povrnjen? Odgovor v tem trenutku ni težek. Hkrati, tudi če bi bil kdo pripravljen posoditi svoj denar Zimbabveju, bi najbrž zahteval izredno visoke obresti, kot tiste, ki jih vlagatelj dobi pri naložbi v nemško obveznico. To je deželno tveganje.

Know-how:

Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v pravilih uporabe.