Kvantitativno sproščanje

(Quantitative Easing, QE)

Kvantitativno sproščanje je izreden ukrep monetarne politike, ki ga izvaja centralna banka v državi oziroma območju (npr. ECB za evroobmočje). Ukrep zajema nakupovanje državnih in drugih obveznic na odprtem trgu pri lastnikih obveznic (kot so banke, pokojninski in investicijski skladi) z denarnimi rezervami oz. denarjem, ki ga centralna banka lahko tudi natisne (Operacije na odprtem trgu). S tovrstnim ukrepom centralna banka vpliva na ponudbo denarja v gospodarstvu ter posledično vpliva na višino obrestnih mer ter posojilojemalcem olajša dostop do denarja, ki ga potrebujejo za investicije in potrošnjo.

Ponavadi se centralna banka odloči za kvantitativno sproščanje ko je ključna obrestna mera blizu nule ter ji ne preostane kakšen drug ukrep, ki bi vplival na višino obrestnih mer v bankah ter spodbudil posojanje ter posledično potrošnjo.


Z drugimi besedami...

Ko gre gospodarstvu v državi slabo in želi centralna banka z monetarnimi ukrepi vplivati na gospodarsko rast, lahko poseže po nakupovanju državnih obveznic na trgu. Ukrep predvsem cilja na komercialne banke. Ker so le-te največji imetniki državnih obveznic, ima ta ukrep za cilj zmanjšati kratkoročne obrestne mere (nakupi pripeljejo do višjih cen obveznic ter nižjih donosov do dospetja) ter povečati količino denarja v ekonomiji. Tako centralna banka poskuša "napolniti" banke z denarjem in jih spodbuditi, da posojajo več. Skratka, skozi kvantitativno sproščanje centralna banka posojilodajalcem omogoči denar v zameno za obveznice, da bi le-ti slednjega posojali naprej podjetjem in potrošnikom. Namen je olajšati dostop do denarja ter na ta način povečati potrošnjo, inflacijo ter ustvariti nova delovna mesta.

So tudi potencialni negativni in nepričakovani učinki kvantitativnega sproščanja:

1. Zmanjšanje donosov - ko centralna banka množično kupuje obveznice, se zaradi povečanega povpraševanja njihova cena poveča. Hkrati se donosi do dospetja oziroma obrestne mere nanje zmanjšajo. Posledično investitorji prejmejo nižje donose na njihovo investicijo, kar vpliva na njihove investicijske odločitve in obseg.

2. Inflacija – obstaja nevarnost, če se količina denarja v ekonomiji poveča prehitro v prekratkem času, lahko kvantitativno sproščanje sproži povečano inflacijo ali celo hiperinflacijo. To se zgodi zaradi dejstva, da gospodarstvo v določenem trenutku ponuja fiksno količino proizvodov in storitev, ki jih naenkrat "zasleduje" veliko večja količina denarja. Zakonitost ponudbe in povpraševanja pripelje potem do višjih cen (več denarja, manj izdelkov).

3. Nepripravljenost bank – komercialne banke se lahko iz različnih razlogov odločijo zadržati denar, ki so ga pridobile s prodajo obveznic, kot rezervo na svoji bilanci. Kljub odkupovanju obveznic ga ne posodijo naprej podjetjem in posameznikom. Pozitivnih učinkov na gospodarstvu ni.

4. Premoženjski baloni – Povečana likvidnost v bankah ter nekontrolirano kreditiranje lahko ustvari tudi napihovanje t.i. ekonomskih oziroma premoženjskih balonov (npr. pri nepremičninah, delnicah...).

Ključno dejanje je oceniti kdaj ustaviti kvantitativno sproščanje ter na ta način omejiti učinke inflacije. Slab "timing" centralne banke ima lahko daljnosežne posledice na gospodarstvo.

Kvantitativno sproščanje ni še povsem potrjen in preizkušen ukrep. Obstaja debata o tem ali je QE pravzaprav učinkovit ukrep.

Know-how:

Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v pravilih uporabe.