Monetarna politika

(Monetary policy)

Monetarna politika je sistemov ukrepov, ki jih izvaja in vodi centralna banka v državi z namenom doseganja ekonomskih ciljev, tako dolgoročnih kot tudi kratkoročnih. Monetarna politika predvsem določa količino denarja v obtoku, kar potem oblikuje gospodarske razmere v državi.

Centralna banka je edini izdajatelj bankovcev ter na ta način edini (monopolni) ponudnik denarja. Posledično, takšen monopol omogoča centralni banki, da oblikuje pogoje na denarnem trgu. Spreminanje pogojev denarnega trga (količina denarja, obrestne mere) sproži številna dejanja, ki v končni fazi vplivajo na gospodarsko aktivnost (output) in cene. Centralna banka ni zmožna direktno kontrolirati ekonomske dejavnike kot so inflacija, bruto domači proizvod ali brezposelnost. Na njih vpliva posredno, s kontroliranjem količine denarja v obtoku ter kratkoročne medbančne obrestne mere. Z drugimi besedami, centralna banka ima moč vplivati na dostopnost in ceno denarja na trgu.

Monetarna politika ima dva osnovna cilja:

  • vzdržna gospodarska aktivnost z nizko stopnjo brezposelnosti,
  • stabilnost cen.

Centralna banka ima na voljo nekaj osnovnih instrumentov (ukrepov) za izvajanje monetarne politike:

1. Operacije na odprtem trgu – nakup in prodaja državnih in drugih vrednostnih papirjev ter blagajniških zapisov

2. Obvezna rezerva – določanje višine sredstev posamezne banke, ki morajo biti odložena pri centralni banki za zagotavljanje varnosti depozitov prebivalstva

3. Kratkoročno kreditiranje bank – namenjeno zgolj ohranjanju likvidnosti, kar pozitivno vpliva na količino denarja v obtoku

4. Ključna obrestna mera – mera po kateri komercialne banke lahko izposojajo denar od centralne banke

Primer:

Predstavljajte si gospodarstvu kateremu trenutno gre slabo. Potrošnja je upadla. Podjetja ustvarjajo manjše dobičke ali izgube, ne zaposlujejo več oziroma odpuščajo delovno silo, da lahko zmanjšajo stroške in preživijo. Dostop do denarja je otežen. Banke zahtevajo precej visoke pogoje za odobritev kreditov, tako podjetjem kot posameznikom. Hkrati je obrestna mera visoka. Ker denar ni dostopen in ni poceni, se vedno manj ljudi in podjetij odloča za nakupe in investicije. Posledično, gospodarstvu gre slabo. Centralna banka se potem odloči, da poceni denar ter olajša dostop do le-tega. To lahko naredi na več načinov.

Npr. lahko centralna banka zniža ključno obrestno mero po kateri se komercialne banke zadolžujejo pri njej sami. Medbančna obrestna mera na ta način pade. Viri financiranja za banke so cenejši, zato tudi svojim strankam banke lahko ponudijo cenejše kredite (nižja obrestna mera).

Poleg tega, centralna banka se lahko odloči za nakup državnih vrednostnih papirjev na odprtem trgu. Najprej centralna banka natisne denar, potem s tem istim denarjem začne kupovati npr. državne obveznice. Banke, kot največji imetniki teh papirjev, centralni banki prodajajo le-te in hkrati pridejo do denarja, ki ga lahko posojajo naprej. Na ta način centralna banka poveča količino denarja v obtoku, kar potem pozitivno vpliva na ponudbo le-tega na trgu. Večja ponudba na denarnem trgu povzroči, da postane denar cenejši in dostopnejši potrošnikom in podjetjem za investicije.

Razlikujemo dve osnovni vrsti monetarne politike:

  • restriktivna monetarna politika,
  • ekspanzivna monetarna politika.

V primeru hujše recesije ali celo ekonomske depresije lahko centralna banka poseže tudi po nekonvencionalnih ter izrednih monetarnih ukrepih.

Za monetarno politiko se še uporablja izraz denarna politika.

Know-how:

Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v pravilih uporabe.