Obveznice

(Bonds)

Obveznica je dolžniški vrednostni papir in preprosto predstavlja obvezo v pisni obliki oziroma pogodbo s katero se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice (vlagatelju) v določenem času, daljšem od enega leta, vrnil posojeni denar, povečan za obresti.

Obveznica ni pravzaprav nič drugega kot posojilo, oziroma način zadolževanja. Izdajatelji izdajo obveznico takrat, ko potrebujejo denar. Vlagatelji pa izdajateljem obveznic posodijo denar za določen čas v zameno za obresti (t.i. kupon). Razlika med navadnim posojilom in obveznico je v tem, da se pri obveznicah s pogodbo o posojilu lahko trguje (vrednostni papir oz. finančni inštrument) in se pravice posojilodajlca ob prodaji pogodbe prenesejo na nekoga drugega. Zadolževanje z izdajo obveznic se po navadi uporablja, ko izdajatelj želi zbrati večjo količino denarnih sredstev za daljše obdobje.

Za vlagatelja predstavljajo obveznice finančno naložbo, ki prinašajo vnaprej določene fiksne obresti na posojen denar, medtem, ko je za izdajatelja obveznica vir financiranja ter tudi finančna obveznost, ki jo mora povrniti ob določenem času.

Praktičen primer. Predpostavimo, da je vlagatelj investiral v 5-letno obveznico v vrednosti €10.000. Letni kupon (obresti) obveznice znaša 6%. Slika spodaj ilustrira dinamiko prejemkov pri klasični obveznici:


Financni slovar / Obveznice - ilustracija

Vir za sliko je na tem linku.

Obstaja več vrst obveznic. Obveznice se najprej delijo glede na vrsto izdajatelja. Pri teh razlikujemo:

  • državne obveznice,
  • občinske obveznice,
  • podjetniške obveznice,
  • bančne obveznice,
  • hipotekarne obveznice.

Poleg vrste izdajatelja se obveznice delijo tudi glede svoje ročnosti oziroma časa do dospetja:

  • zakladne menice (čas do dospetja krajši kot 1 leto),
  • kratkoročne obveznice (čas do dospetja 1-5 let),
  • srednjeročne obveznice (5-20 let),
  • dolgoročne obveznice (20-30 let).

Obveznice se delijo glede na dinamiko in način izplačevanja obresti, ali pa glede na kakšno drugo značilnost:

  • kuponske obveznice,
  • brezkuponske obveznice,
  • obveznice s spremenljivo obrestno mero,
  • obveznice brez dospetja,
  • obveznice v tuji valuti,
  • obveznice z dvojno valuto,
  • druge obveznice

Razlog za tako velik nabor obveznic so različne zahteve vlagateljev in njihov odnos med donosom in tveganjem. Da bi pritegnili pozornost, izdajatelji sledijo njihovim zahtevam in željam. Obveznice se ponavadi izdajajo v apoenih po 100 ali 1.000 enot valute (npr. eurov, dolarjev).

Povezani članki:


Pogoji:

Finančni slovar je ustvarjen z namenom informiranja in izobraževanja javnosti in ob tem spoštuje avtorske pravice. Pri vsebinah, katerih Financnislovar.com ni avtor, so viri informacij ustrezno navedeni. Če mislite, da Financnislovar.com na kakršen koli način krši avtorske pravice, prosimo da nas nemudoma kontaktirate.

Financnislovar.com ni namenjen finančnemu svetovanju in ne jamči za točnost svojih vsebin. Morebitna materialna škoda nastala zaradi informacij objavljenih na tej spletni strani ni in ne more biti naša odgovornost. Pred finančnim odločanjem priporočamo posvet s strokovnjaki. Več si lahko preberete v praivilih uporabe.